Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     puškar puškár  tudi púškar -ja m (á; ) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: šel se je učit za puškarja / boroveljski puškarji 2. knjiž. vojak, oborožen s puško: puškarji in mitraljezci




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA