Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     prvoobtožen pŕvoobtóžen  -a -o prid. (ȓ-ọ́) publ. ki je prvi naveden v obtožbi, obtožnici: prvoobtoženi skladiščnik je bil oproščen; sam.: zagovor prvoobtoženega