Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     burnus búrnus  -a m (ȗ) 1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih ♦ obl. po burnusu posneto oblačilo 2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus