Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     protiigralec prótiigrálec  -lca [u̯c] m (ọ̑-ȃ) ekspr. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: protiigralec vladarja, vladarju / ljubezenski, politični protiigralec nasprotnik, tekmec ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami; antagonist