Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     bunkati búnkati  -am nedov. (ȗ) 1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih // ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali 2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu