Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     bunkast búnkast  -a -o prid. (ȗ) 1. poln bunk, oteklin: ves bunkast in lisast je po obrazu 2. ekspr. debel, okrogel: dekle je majhno in bunkasto / velik bunkast nos