Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     priznanica priznánica  -e ž (ȃ) knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo: dati, izpolniti priznanico ♦ jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga; pobotnica