Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     privoljenje privoljênje  -a s (é) glagolnik od privoliti: dekletovo privoljenje v poroko; tiho privoljenje / to so naredili brez njegovega privoljenja soglasja; šla sta s privoljenjem staršev z dovoljenjem