Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     privolitev privolítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od privoliti: potrebna je privolitev dekleta; izsiljena, prostovoljna, tiha privolitev; privolitev v zakonsko zvezo / storiti kaj s privolitvijo predstojnikov z dovoljenjem / predložiti pismeno privolitev kandidata soglasje