Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     privatnik privátnik  -a m (ȃ) kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik: pustil je službo pri podjetju in postal privatnik; obdavčenje privatnikov / dela kot privatnik ∙ ekspr. tu sem samo kot privatnik neuradno, zasebno