pritepenec pritepênec tudi pritepénec -nca m (é; ẹ́) 1. ekspr. kdor potepajoč se, pohajkujoč kam pride: bati se pritepencev; spoditi pritepenca / za domačine so bili le pritepenci / kot psovka izgini, pritepenec pritepeni 2. slabš. priseljenec, tujec: očitali so mu, da je pritepenec; branila ji je poroko s pritepencem
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |