Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     prištuliti prištúliti  -im dov.) ekspr. dodati, pristaviti: na koncu članka je prištulila še nekaj svojih stavkov prištúliti se nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: na cesti se ji je prištulil vsiljiv fant / prištuliti se k mizi / sedaj bi se rad prištulil k zmagoviti stranki / že spet se je prištulil zraven




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA