Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     prismuk prismúk  -a m (ȗ) ekspr. čudaški, neumen človek: ne jezi se zaradi njega, prismuk je; samo doma sedi ta prismuk / kot psovka izgini, prismuk prismojeni