Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     prisklednik prisklédnik  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor živi pri kom na njegove stroške: vse življenje je ostal prisklednik; živi kot prisklednik pri sorodnikih / kulturniški priskledniki ∙ prisklednik dvora zlasti v ruskem okolju, nekdaj obubožan pripadnik zlasti višjih slojev, ki živi pri kakem bogatašu na njegove stroške brez določene naloge




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA