Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     prirodopis prirodopís  -a m (ȋ) 1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo: znanje prirodopisa / prirodopis človeka, živalstva 2. star. naravoslovje: področje prirodopisa