Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     priprega pripréga  -e ž (ẹ̑) 1. dodatna vprega: pri gostilni vrh klanca so puščali priprego; pri težkih vozovih je moral vzeti priprego; pren., ekspr. ta stranka je priprega socialni demokraciji ♦ žel. dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. glagolnik od pripreči ali pripregati: za priprego so imeli močne konje




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA