Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     pripis pripís  -a m (ȋ) 1. kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila: dodati pripis; bratovo pismo z materinim pripisom; listina s pripisom 2. glagolnik od pripisati: pripis pojasnila / pripis obresti