Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     priležnica priléžnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki živi skupaj z moškim brez zakonske zveze: bila je njegova priležnica, ne pa žena; imeti priležnico / knezova priležnica ljubica