Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     priklatiti se priklatíti se  in priklátiti se -im se, tudi priklátiti se -im se dov. ( á; á) ekspr. potepajoč se, pohajkujoč priti: v vas se je priklatil čuden neznanec; nihče ni vedel, od kod so se priklatili; priklatila se je k hiši in čakala // slabš. priti sploh: šele pozno zvečer se je priklatil domov; priklatil se je ponoči kakor tat / zaradi mraza se je večje število volkov priklatilo v dolino




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA