Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     prijatel prijátel  -tla -o [ǝu̯] prid. (ȃ) pog., v povedni rabi ki čuti do koga veliko naklonjenost: zelo sta prijatla in si pomagata; dolgo so bile prijatle