Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     pretura pretúra  -e ž (ȗ) 1. v ltaliji sodišče prve stopnje: overoviti podpis na preturi 2. zgod., pri starih Rimljanih naslov, dejavnost pretorjev: doseči preturo / zadnja leta njegove preture