Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     prenočiti prenočíti  -ím dov., prenóčil (ȋ í) prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas // preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili