Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     prenagel prenágel  -gla -o [ǝu̯] prid. (á) 1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel prenáglo prisl.: prenaglo delati; prenaglo soditi