Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     premogar premógar  -ja m (ọ̑) 1. kdor razvaža, raznaša premog: premogar je že pripeljal; čakati na premogarja // delavec, ki oskrbuje parne lokomotive, parne kotle s premogom: bil je premogar na trgovski ladji; premogar je zmetal na lokomotivo ves potrebni premog 2. ekspr. rudar (v premogovniku): brezposelni in stavkajoči premogarji so se zbrali pred premogovnikom




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA