Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     brodolomec brodolómec  -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev