Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     brodolom brodolòm  -ôma m (ȍ ó) uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa // knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom