prekleti prekléti -kólnem [u̯n] dov., prekolníte tudi prekólnite; preklél; nam. preklèt in preklèt (ẹ́ ọ́) navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izraziti a) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli; preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet; preklela je svojo usodo preklét -a -o 1. deležnik od prekleti: čutil se je prekletega / njegovo življenje je bilo pač prekleto 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zapri tisti prekleti gramofon; ta prekleta baba ga je spet preslepila / preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače / kot psovka molči, hudič prekleti 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej prekleti vročini naj še dela; komaj ga je rešil iz te preklete zadrege / imeli so prekleto srečo / imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen / v medmetni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |