pregon pregòn -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pregnati: pregon okupatorja z domače zemlje / pregon Židov v taborišča // preganjanje: nikjer ni bil varen pred pregonom / pregon kvartopircev in prodajalcev mamil 2. jur., navadno v zvezi kazenski pregon uvedba kazenske preiskave proti komu: predlagati kazenski pregon / odstopiti od kazenskega pregona / začeli so kazenski pregon / organi kazenskega pregona ◊ agr. pregon navadno ograjena ozka pot za živino kot prehod za na pašnik; čeb. pregon čebel iz medišč
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |