Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     pregluševati pregluševáti  -újem nedov. (á ȗ) zaradi večje glasnosti povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot koles je pregluševal njene besede; pesem je pregluševalo hupanje avtomobilov