Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     predikat predikát  -a m () 1. lingv. povedek: predikat in subjekt ♦ filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika 2. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovompubl. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA