Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     pravir právír  -a m (ȃ-ȋ) knjiž. prvi, osnovni vir: antična dela so pravir znanosti; po snovi predstavlja njegovo delo vrnitev k pravirom tragedije / spoznati pravir človekovega govora