Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     pravičnik pravíčnik  -a m (ȋ) ekspr. pravičen človek: imeli so ga za pravičnika; pravičniki in krivičniki ∙ knjiž., ekspr. on je še spal spanje pravičnika mirno, trdno spal