Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     pravcat právcat  -a -o prid. () ekspr. pravi, resničen: za rojstni dan je dobil pravcatega psa / bil je podoben pravemu pravcatemu generalu; kip iz pravega pravcatega zlata // poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je že pravcata histerija, sramota; dve hiši, pravcati palači, sta njegovi / on je pošast, pravcata pošast




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA