Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     pratežnik prátežnik  -a m (ȃ) nekdaj vojak, dodeljen pomožni vojaški enoti, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj: pratežniki so pripeljali vodo / sprejeli so ga k pratežnikom