prapor prápor -a tudi -ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora // star. zastava: razobesiti prapore / bojni prapori ∙ vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik 2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev
Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |