Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     pračar práčar  -ja m (ȃ) 1. nekdaj vojak, oborožen s pračo: pračarji in lokostrelci 2. knjiž. kdor strelja s fračo; fračar: bil je najboljši pračar v naši ulici