poznan poznàn in poznán -ána -o prid. (ȁ á; á) 1. za katerega obstajanje, lastnosti, značilnosti se ve: nikomur poznan človek; dobro poznan / ti problemi so mi poznani jih poznam 2. star. znan: hodil je po poznanih krajih; to mi je poznano; sam.: nobenega poznanega nisem videl; prim. poznati
Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |