potujčiti potújčiti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. vzeti narodno zavest in znake narodnosti: ni dovolil, da bi mu potujčili otroke; del slovenske inteligence se je potujčil / potujčiti ime potújčen -a -o: potujčeno prebivalstvo
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |