Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     potrkavati potrkávati  -am nedov. () 1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: potrkavati k prazniku, za praznik / v daljavi potrkavajo zvonovi 2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično: med hojo potrkava s palico ob tla; potrkavati s prsti po mizi; pri plesu rad potrkava s peto po tleh / dež potrkava na okna 3. v presledkih trkati: lovci so potrkavali po ledu; hodil je od soda do soda in potrkaval po njih




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA