Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     potišati potíšati  -am dov. (ȋ) 1. postati tih, tišji: govorjenje je potišalo; brezoseb. v dvorani je potišalo 2. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: potišati glas, jok / potišati radio / potišati otroke pomiriti, umiriti 3. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: potišati jezo; razburjenje se je potišalo potíšan -a -o: govoriti s potišanim glasom; potišano šumenje morja