Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     potepuh potepúh  -a m (ū) kdor hodi iz kraja v kraj in je brez zaposlitve: ujeli so potepuha; tatovi in potepuhi // ekspr. kdor se (rad) potepa: fant je velik potepuh