Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     postrežnik postréžnik  -a m (ẹ̑) star. 1. služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: postrežnik mu je prinesel zajtrk v sobo 2. (bolniški) strežnik: postrežniki so prinesli bolnikom kosilo