Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     posluhniti poslúhniti  -em dov.) začeti (pazljivo) poslušati; prisluhniti: ko so zapeli, je tudi on posluhnil; posluhniti pesmi // začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: odprl je okno in posluhnil, a vse je bilo tiho; stopil je na oder in zamahnil z roko - ljudje so posluhnili ● nar. vzhodno posluhniti njegove nasvete upoštevati jih pri svojem ravnanju; nar. vzhodno moral je posluhniti in iti ubogati




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA