Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     posijati posijáti  -síjem dov., posijál (á ) 1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo // krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto ∙ ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA