Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     posameznik posámeznik  -a m () vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posameznik tega ne zmore; le malokateri posameznik ga posluša; poznati delo, življenje posameznika; posameznik in družba / vsak posameznik je zanimiv / naloge, ki jih opravljajo posamezniki; delati, govoriti s posamezniki; genialni posamezniki ♦ šport. med posamezniki vodi naš najboljši atlet




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA