Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     porušitev porušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča