Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     poročenec poročênec  -nca m (é) nav. ekspr. poročen moški: ima razmerje z nekim poročencem // nav. dv. in mn. kdor je poročen: poročenca iščeta stanovanje; napisal je pesem na čast novima poročencema