Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     brezpomočen brezpomóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki si ne more, ne zna pomagati: brezpomočen otrok; bil je brezpomočna žrtev; prej samozavesten, zdaj zmeden in brezpomočen / plah, brezpomočen smehljaj brezpomóčno prisl.: brezpomočno ječati