Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ponikva poníkva  -e ž (ȋ) odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: reka izginja v veliki ponikvi; suhe ponikve ♦ geogr. kraška kotanja s ponikujočo vodo