Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     poniglaviti ponigláviti  -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko biti žalosten, potrt: po vsakem takem pogovoru je še bolj poniglavil / »Tudi to upanje se mi je odkrhnilo!« je poniglavil proti domu (I. Zorec) potrto šel, hodil